1 files changed, 285 insertions, 0 deletions

diff --git a/zgo/zvezek.md b/zgo/zvezek.md
index 8b90b69..262833e 100644
--- a/zgo/zvezek.md
+++ b/zgo/zvezek.md
@@ -189,6 +189,291 @@ dunajski kongres
 * 1829: Odrinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med Grki in Turki na Cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran Grkov.
 * Belika Britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, Habsburžani, Prusija in Rusija pa ne
 
+vprašanja za drugo spraševanje
+==============================
+
+* **konec napoleona: dunajski kongres**
+	- 9. 1814 - 6. 1815
+	- pariška mirovna pogodba: umetnine, 6e6 frankov do 1818, 1792 meje
+* kako metternich pride na oblast: franc 1. avstrijski (cesarsko krono nasledi 1792)
+	- 8. 10. 1809 franc imenuje metternicha za zunanjega ministra
+	- metternich si želi avstrijo zqa glavno, po dunajskem kongresu je avstrija ključna, zagovarjanje starega, osebnost evropske zunanje politike
+	- metternich verjame, da bo dunajski kongres rešil težave
+	- 25. 5. 1821 imenovan za državnega kanclerja
+	- franc kolovrat postane 1826 državni minister in metternichu omeji delo
+	- metternich svetuje francu 1., da sina ferdinanda 1. dobrotljivega postavi na prestol 1835.
+* francoska avtoritarnost po dunajskem kongresu
+	- 1814 ludvik 18. (1814-1824) zaostri cenzuro, omeji državljanske pravice in svobodo
+	- 1824-1830 karel X. ukine svobodo tiska, razpusti poslansko zbornico, zmanjša število poslancev, volilno pravico veže na davke od veleposesti
+	- privede do julijske revolucije: 27. do 29. julija 1830 izžene bourbonsko dinastijo, karel 10 je pometen
+* metternichov absolutizem:: rigiden sistem, omejen javni diskurz, tradicionalizem, cenzura, represija, 1810: cenzurni patent
+	- 1815 - 1848: predmarčna doba
+	- prepovedan govor o francoski revoluciji, svobodi, znanosti in literaturi, represija del heina, balzaca, scotta, anersperga
+	- nadzor vsega pisemsega prometa, tajna pisarna za dešifriranje pisem
+	- dunaju kontrira oberska opozicija - madžarski liberalci
+* industrijska revolucija in represija nižjih slojev
+	- VB in FR imata reforme, AT in RU pa ne
+	- 1819: policija zatre zborovanje tkalcev
+	- 1824: ukinejo zakonodajo o prepovedi združevanja delavcev, nastanek sindikatov
+	- 1829: svoboda veroizpovedi
+	- 1832: volilna reforma
+	- ludizem: 1. oblika neorganiziranega delavskega gibanja
+	- čartizem 1848: 1. organizirana, prvi uspehi, kapitalisti popustijo
+	- sindikati: še danes, 1833 prepoved dela otrok, 1847 10-urni delavnik, 1848 zdravstveni zakon - državno zdravstvo
+* 1848: kriza v evropi, liberalnih gibanj ni več moč ustaviti
+	- 1. 1848: južna italija zahteva liberalno ustavo
+	- 22. 2. 1848: francoska februarska revolucija: delavci zahtevajo splošno volilno pravico in boljši socialni položaj
+	- 24. 2. 1848: FR kralj pobegne v VB, razglasijo republiko, "državne delavnice, kjer ukinejo smrtno kazen, vzpostavijo svobodo tiska, splošno in enako moško volilno pravico, 6. in 7. se nadaljujejo nemiri
+	- vpliv francoske februarske revolucije na italijo: sardinija, piemont in toskana dobijo ustavo, benetke razglasijo republiko
+	- 13. 3. dunajska revolucija odnese metternicha - marčna revolucija
+		- ferdinand 1. prisiljen vzpostaviti ustavo in ukiniti metternicha, ogrska postane liberalna, marčna revolucija, madžari zahtevajo več in vse izgubijo
+		- 25. 4. obstruirana/vsiljena ustava: študentje in meščani se uprejo, ker je ustava v korist vladajočim, ferdinand bi rad stare razmere
+	- 17. 3. izgnane avstrijske čete iz milana
+	- 9. 3. frankfurtska svoboda tiska
+	- 28. 3. frankfurtski parlament, združitve nemčije ni
+		+ friderik viljem IV., pruski kralj (1840-1861, nasledi ga vijem I. pruski, uradno odgovoren za 1. SV), noče "krone iz blata".
+	- v franciji 6. luis bonaparte, N3, odpravi delavnice in omeji volilno pravico
+	- 23. 7. bitka pri costuzzi: avstrija zmaga nad revolucionarji in jih zaduši
+	- 7. 9.: ukinitev fevdalizma - zakon o zemljiški obvezi, sledeča oktobrska revolucija zaduši marčno
+	- 2. 12. franc jožef postane cesar, vlada do 1916, ko v 1. SV umre
+	- problem med meščani (kapitalisti) in delavci: 1848 Karl Marx izda Komunistični manifest - program delavcev: "Proletarialci vseh dežel, združite se!"
+* 1849:
+	- 7. 3. 1849 AT zmaga nad ogrci in vsili ustavo
+	- 3. 1849: AT zaduši gibanja v Piemont-Sardiniji
+	- 14. 4. 1849: ogrska se razglasi za neodvisno, AT jih spet napade, 8. kapitulacija ogrske vojske, AT pomaga ruski car in uspešno zadušijo ogrsko, 8. dobi AT benečijo
+	- 28. 3. 1849 je sprejeta nemška ustava - do združitve ne pride
+* ideologije 19. stoletja: konzervativizem, liberalizem, nacionalizem in socializem
+	- konzervativizem: edmund barke, dober red je temelj vsega dobrega, svoboda mora biti omejena, da jo imamo, ful neki verniki
+	- liberalizem: razsvetljenskofilozofska načela družbe 17. in 18. stoletja, temelji na svobodi in enakosti, John Locke in John Steward mill
+	- socializem: po 1830, charles fourier, podružabljanje, pariška komuna
+* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - srbski narodi:
+	- večnacionalna tvorba. srbi so imeli avtonomijo v osmanskem cesarstvu, problem nastane, ko turki začnejo izgubljati vojne
+	- turške zemeljske enote: nahija, sančak, pašaluk
+	- seča knezova: poboj knezov
+	- v defterjih so zapisane obveznosti podložnikov - podobno kot v urbarjih
+	- 1. srbski upor: 1804: v beograjskem pašaluku se začne upor zopre dahije, ki čedalje bolj pritiskajo na rajo. dahije koljejo srbske kneze, povod za upor srbov.
+	- karadžordže petrovič (črni jurij) je spošljiv a surov vodja upora, zahteva notranjo avtonomijo.
+	- 5. 1805 pri turkovcu rusija srbom pomaga pri uporu
+	- ičkov mir: 1807: osvoboditev beograjskega pašaluka, razglasijo srbijo
+	- 1812 rusijo napade napoleonn, rusi končajo vojno s turki, premirje v bukarešti, obljubljena turška pomilostitev srbskih ujetnikov.
+	- 1813 turki spet zavzamejo beograjski pašaluk, veliko voditeljev pogegne
+	- 2. srbski upor 1813-1815: voditelj miloš obrenovič, prinese samoupravo
+		+ 1815 srbi osvobodijo pašaluk
+		+ 1816 s posredovanjem rusije turški sultan prizna samoupravo, obrenovič postane knez
+	- 1829 z odrinskim mirom turška vlada prizna popolno notranjo avtonomijo, obrenovič postane dedni knez
+	- 1833 sultanovi listini odpravita fevdalizem in turško upravo/pašaluk
+* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - grški narodi:
+	- grška ustaja 1821 v Moldaviji, Aleksander Ypsilanti se upre, ampak je upor zatrt zaradi verskih konfliktov
+	- 1822 se na peloponezu krepijo filohelenski krogi in razglasijo samostojnost
+	- 1823 osvojijo veliko ozemlja: tesalijo, južni epir in egejsko makedonijo
+	- 1827 londonska pogodba AN+FR+RU podpre grško samostojnost, grof capodistrias izvoljen za predsednika grške republike
+	- 1829 odrinski mir
+	- 1830 priznana grška država, zlom svete zveze, oton 1. sprva vlada avtokratsko, 1844 pa sprejme ustavo in vlado s parlamentom
+* ilirizem: kulturno in politično povzati hrvaški narod
+	- idejni vodja je ljudevit gaj - upor proti madžarizaciji
+	- novine horvatske in novine ilirske
+	- dunaj jih sprva podpira, 1843 pa prepove gibanje
+* vzhodno vprašanje - bolnik ob bosporju
+	- rusija se razglasi za zaščitnico krščanskega prebivalstva v osmanskem cesarstvu
+	- tudi napoleon III. želi zavarovati finančne in gospodarske interese ter povečati moč francije
+	- britanija 1853 zavrne ponudbo ruskega carja, da bi si razdelila ozemlje ob Bosporju
+	- Car nikolaj I. od sultana Abdula zahteva, da mu prizna vlogo zaščitnika kristjanov v osmanskem cesarstvu
+	- 1853 računajoč na pomoč franca jožefa premaknejo rusi vojsko na turško zemljo - moldavijo in vlaško. avstrija pa prekine zvezo z rusijo.
+	- rusija je zdaj slabo povezana, slabo organizirana in brez prometnih povezav do bojišč
+	- krimska vojna: veliko pešakov, požigi, sultan 1853 ob podpori britanije napove vojno rusiji
+	- rusi sprva uspešni, rusija ima zgodovinsko interes priti do toplega morja
+	- VB in FR pošljeta ladjevje in vojsko v črno morje
+	- marca 1854 napovesta vojno rusiji, kasneje se pridruži še piemont sardinija
+	- boji za rusko pomorsko bazo SEVASTOPOLJ
+	- vse vojske so slabo organizirane, ni zdravil, nepismenost poveljnikov, slaba izurjenost vojske
+	- pojav sporov med FR in VB - med napadom britanske konjenice zaradi napačnih interpretacij umre 110 ljudi.
+	- 8. 1855 zavezniška vojska osvoji sevastopolj
+	- 3. 1856 pariška mirovna pogodba - črno morje postane nevtralno območje, rusija ne sme tam postavljati utrdb in izgubi ozemlje in vpliv
+		+ napoleon uresniči svoje cilje: razbije koalicijo konzervativnih sil na vzhodu
+		+ poslabšanje odnosov med rusijo in avstrijskim balkanom
+* nacionalizem na balkanu
+	- berlinski kongres 1878 od OC odtrga in osamosvoji črno goro, romunijo, srbijo in bolgarijo
+	- 1870 začetek imperializacije vodi v 1. svetovno vojno - italija in nemčija sta močni
+	- 1870-1871: francosko:pruska vojna
+* nacionalna gibanja v evropi po krimski vojni: 5 vojn, od tega štiri za uresničitev nemške in italijanske države - bismarck
+	- združitev nemčije: otto von bismarck, združitev italije: camillo cavour
+	- FR podpira romunsko nacionalno gibanje za oslabitev rusije
+	- velikonemška ideja: avstrija združi, malonemška: prusija združi
+	- 1850: erfurtska zveza, v katero pristopi več severnonemških držav, AT vidi nevarnost za prevlado nemčije
+	- 1850: olomuški sporazum: AT prisili PR, da obnovi nemško zvezo, da prepreči malonemško idejo
+	- s krvjo in železom, 1834 s carinsko pogodbo povezanih veliko nemških držav: premog, jeklo, kemija
+	- 1859: združevanje italije in večanje nemških nacionalnih teženj, 1862 viljem 1. pruski za ministrskega predsednika imenuje otta von bismarcka.
+	- otto von bismarck (1815-1898): pravnik, od 1862 ministrski predsednik, v osmih letih poveže nemške države v mogočen nemški rajh - 1871
+		+ 1. poslanec v prusiji, petrogradu, parizu bred dovoljenja parlamenta krepi ljudsko armado - mobilizacija, odloči se oslabiti položaj AT
+	- 1864: danska želi priključiti schlesswig in hollsteinm AT in PR sodelujeta kljub nasprotovanju nemcev - skupna uprava
+	- metternich si želi pridobiti, osamiti in napasti avstrijo
+	- 1865 razdelitev plena: prusija dobi schlesswig, avstrija pa hollstein, AT se loči od nemške zveze, bismarck jo osami, nato pa napade
+	- 1866: načrt za reorganizacijo nemške zveze brez AT.
+	- klausevitz: "vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi". gremo po poti krvi in železa.
+	- preden bismarck napade AZ, mora dobiti nevtralnost s FR in RU.
+	- 4. 1866 sklene sporazum z italijanskim kraljestvom, da podpre prusijo, če v 3. mesecih napade AT.
+	- 6. 1866 se avstrija bojuje na dveh frontah, 28. 6. 1866 je bitka pri costuzzi, AT premaga IT, tudi v pomorski bitki pri Visu.
+		+ na severu bitko pri kraljevem gradcu, navečjo bitko 2. polovice 19. stoletja, dobi prusija
+	- mirovna pogodba v pragi: 23. 8. 1866 PR zmaga, razpusti nemško zvezo, PR dobi SCH, HOL, frankfurt, hannover
+	- severnonemška zveza je ustanovljena 1867 in ima liberalno ustavo
+* ustanovitev nemškega rajha in francija
+	- francoze skrbi nova močna država, po letu 1870 se španski kralj odreče prestolu, francoze bismarck provocira v napad.
+	- 19. 7. 1870 francija napove vojno prusiji, PR vojska vdre v Loreno, preden bi N3 vdrl v nemčijo in si dobil morebitne zaveznice
+	- 10. 1870 se vda 170.000 francoskih vojakov - 10. 11. 1870 po koncu bitke pri metzu bismarck dobi soglasje za združitev v zrcalni dvorani v versaillu
+	- mirovna pogodba v frankfurtu: maja 1871 med francijo in nemčijo, 18. 1. 1871 je razglašena nemčija: francija mora odstopiti nemčiji alzacijo in loreno in 5e6 frankov
+* združitev italije
+	- 1820: zveza karbonarjev, 1821 se politično usmeri proti zaviralcem združitve italije, mlado italijo pa vodi giuseppe maccinni: cilj: demokracija, celotno IT ozemlje
+	- gibanje risodžimento: ponovno ustajenje
+	- 1848/49: boj za italijo - PiemSard prežene AT sile iz benečije in lombardine in napove vojno, ampak AT zaduži gibanje
+	- kljub dušenju se boji nadaljujejo, 1850 je ustanovljena monarhija s kraljem - Piemont, Camillo Cavour je grof Piemont-Sardinije, opre se na velesile-N3 za pregon AT
+	- giuseppe maccinni, giuseppe garibaldi, camillo cavour (potuje po evropi, 1852 postane predsednik vlade piemont-sardinije, spodbuja kmetijstvo, železnice, ženevo)
+	- 1853 pakt z N3, ki ponudi vojaško pomoč, če AT napade, če piemont franciji odstopi savojo in nico.
+	- 1855 piemont podpre FR in ANG proti RUS v krimski vojni, pošljeno 15.000 vojakov.
+	- 1859 je tajna pogodba z N3, ki jo obelodani, ANG in RUS se ustrašita osamosvojitve
+	- po mednarodnem kongresu avstrija da piemontu ultimat o razorožitvi, česar ne upoštevajo, zato 4. 1859 izbruhne vojna avstrije proti piemontu in franciji
+	- cilj 1. faze je izriniti AT iz IT ozemlja, AT se umakne iz lombardije
+	- cavourja pogodba razočara, ker je premalo, odstopi in spet je ministrski predsednik
+	- toskana, modena se pridružijo sardinskemu kraljestvu
+	- 1860 je pol lastnine v lasti trgovcev, sodobna pravna liberalna država poseže v cerkev
+	- GIUSEPPE GARIBALDI 5. 1860 zasede sicilijo, sestavi začasno vlado, vojaško obveznost, 10. 1860 kraljestvo izroči piemont-sardiniji
+	- 2. 1861 se v torinu sestane parlament
+	- 17. 3. 1861 je razglašeno italijansko kraljestvo, IT države še 9 let ne bo. viktor emanuel II. je 1. kralj italije.
+	- cavour umre 1861
+	- garibaldi: "RIM ALI SMRT", izven IT sta še rim in benečija (AT) in preostanek papeške države
+		- se odloči s 3000 vojaki napasti rim, a se je prenaglil, lastna vojska ga ustavi
+		- 1867 še enkrat spodletelo poskusi zavzeti rim
+	- 1864 so glavno mesto italije firence
+	- 1870 se rim pridruži kraljestvu, N3 je prisiljen v FR:PR vojni predati RIM => nastanek italije
+	- problem je še vedno papeška država
+* rdeči križ
+	- švica 1864: Henry Dunand po izkušenih bitkah pri sulferinu ustvari rdeči križ
+* stanje v habsburški monarhiji po letu 1848 - neoabsolutizem
+	- po oslabitvah habsburška monarhija nenemškim narodom popušča
+	- centralizirana država v dunaju, represija, nadzor vere
+	- 1859 izgubi vojno proti PIEM+FR, po izgubi lombardije sledi OKTOBRSKA DIPLOMA: madžari dobijo ustavni položaj - znak popuščanja za dosego stabilnosti.
+	- februarska ustava: čehi, poljaki, IT, slovenci bi radi več avtonomije, ampak ustave ne sestavljajo nenemci - z okrepitvami spet sledi zatiranje
+	- dualizem: zaostrovanje odnosov s prusijo, cesar se je prisiljen zbližati z madžarsko opozicijo - dunaj popušča madžarom - dvojna monarhija, dve ustavi
+		+ skupno je: zunanja, obrambna, finančna politika, denar, transport, trgovina, ministrstva, na 10 let se uredijo skupna ministrstva
+		+ dunaj in budimpešta si razdelita oblast nad nenemškimi in nemadžarskimi narodi in jih zatirata.
+		+ čehi bojkotirajo zasedanje DZ, želijo trializem (češka, moravska, šlezvija in AO)
+		+ taborska gibanja na poljskem in v sloveniji, zedinjena slovenija, zahteva po jezikovni enakopravnosti
+	- grof Taffe: ministrski predsednik 1879-1893: "umetnost vladanja v tej večnacionalni državi je držati narode v stalnem polovičnem nezadovoljstvu" - deli in vladaj
+		+ malce popusti pritisk na nenemške narode, slovenci želijo neposredne volitve v DZ
+		+ drobničarska politika: dunaj narodom daje drobtinice iz dunajske mize
+		+ narodi podpirajo vlado in grejo v DZ, da bi dobili vsaj nekaj teh drobtinic
+* drugo cesarstvo in tretja republika v franciji
+	- čas po februarski revoluciji 1848 predstavlja prenos nemira v FR, uredijo predsedniški sistem in na volitvah 12. 1848 zmaga N3.
+	- 2. 12. 1851 izvede državni udar, plebiscit, s katerim si podaljša predsedniški mandat na deset let.
+	- 2. 12. 1852 se razglasi za cesarja in skoncentrira vso oblast, najde podporo v vseh družbenih slojih
+	- 1857 je gospodarska kriza v mestih in rast opozicije. uvidi, da mora popustiti, zato 1860 poveča vlogo parlamenta in opazuje stanje
+	- 1869 so volitve, splošna liberalizacija države, 1. 1870 spremeni ustavo in uvede parlamentarni sistem. v vojni FR:PR se njegova moč poruši
+	- 2. 9. 1870 bitka pri sedanu je uničujoč poraz, PR ujame N3
+	- 4. 9. 1870 parlament, tretja repiblika v obkoljenem parizu, narodni obredi, prostovoljci v FR
+	- konec leta 1870 vojsko pruske sile premagajo, 28. 1. 1871 pariz kapitulira in zunanji minister jules farre podpiše premirje
+	- mirovna pogodba 5. 1871: francija mora nemčiji odstopiti alzacijo in loreno in odplačati 6e6 zlatih frankov
+* pariška komuna
+	- prvi predsednik 3. republike je adolf tierre. po premirju večino dobijo monarhisti.
+	- 18. 3. 1781 adolf poskuša razorožiti narodno gardo v parizu, vlada pobegne v versaille
+	- domobranci pa 26. 3. 71 izvolijo 35-članski svet pariške komune. prvič v zgodovini delavci vladajo, z reformami skučajo narediti socialno pravičnejši sistem:
+		+ splošna oborožitev ljudstva
+		+ tovarne so dali delavcem
+		+ ločili cerkev od države
+		+ zamenjali so duhovnike s posvetnimi učitelji
+		+ socialna država in enakopravnost žensk
+	- prusi solidarno 21. 3. 1871 izpustijo 170.000 ujetih francoskih vojakov, ki napadejo Pariz.
+		+ ko kapitalisti zasedejo nazaj pariz, poberejo svoj denar iz bank in spet zavladajo. komunardi niso zasegli premoženja bogatašev.
+		+ vojska je surovo obračunala s komunardi: 30.000 jih usmrtijo, 40.000 aretirajo, 10.000 obsodijo, 50.000 pošljejo v dedlavske kolonije v novo kaledonijo.
+		+ komuno je uničila republikanska vlada. tudi nemško cesarstvo ni želelo socializma.
+		+ VIVA LA COMMUNE!
+	- 1875 narodna skuščina z novo republikansko ustavo da predsedniku izjemna pooblastila. po zlomu komune je namreč  država v krizi.
+		+ republikanci bodijo francijo do 1899
+		+ opurtunisti: odlagajo odločitve reform
+		+ radikalci: želijo takojšne spremembe, ločitev cerkve od države, ukinitev senata, uredbo progresivnega davka, krepi se njihov vpliv
+* draipusova afera
+	- judovski časnik draifus je obtožen vohunjenja za nemčijo in obsojen na dosmrtno izgnanstvo na hudičeve otoke. afera je bila podtaknjena.
+	- 1896 ugotovijo, da draifus podatkov ni prodajal, a generalštab ne prizna svoje zmote, zadeve pridejo v javnost, intelektualci kritizirajo vladajoče
+	- pismo emila zalata: "je accuse" - obtožujem, vojaško sodišče v ponovni obravnavi draifusa spet spozna za krivega
+	- 1899 ga ministrski predsednik pomilosti, šele 1906 mu je končno oproščeno.
+* priprave na 1. svetovno vojno
+	- na volitvah 1902 zmaga republikanska levica, boj proti katoliški cerkvi, ločitev šolstva od cerkve, zakon o ločitvi cerkve od države 1905
+	- vladi clemencija in briona: tedenski počitek, starostne pokojnine, malce zatirajo delavce, imperialistične težnje.
+* doba imperializma po 1870, višek s prvo svetovno vojno.
+	- 1875 v bolgariji in BiH raja začne upor, srbija in črna gora osmanskemu imperijo napovesta vojno. rusija:osmansko cesarstvo 1877-1878, v carigradu sultan prisiljen
+	- 1878: sveti stefan: mirovna pogodba predvideva ustanovitev velike bolgarske države, AT ne dobi pravice do okupacije BiH, berlinski kongres uredi nove meje na balkanu
+	- berlinski kongres 13. 6. 1878: otto von bismarck noče vojne: "kdor je videl umirajoče oči vojaka na bojišču, bo dobro razmislil, preden bo začel vojno"
+		+ temeljita sprememba balkanskih meja: srbija, črna gora, bolgarija, romunija
+	- trojna zveza - centralne sile
+		+ 1881 nemčija, rusija in AO podpišejo tajno pogodbo o nenapadanju in pomoči. države naj bi v primeru spopadov ostale nevtralne. POGODBA ZAMRE 1887
+		+ 1879 nemčija+AO => dvojna zveza. 20. 5. 1882 se dvojni zvezi priključi še kraljevina italija. ta trojna zveza je napadalna zveza prve svetovne vojne.
+		+ bismarck: idejni vodja trojne zveze, da se ni treba bojevati na treh mestih hkrati. pridruži se romunija. 3Z bismarck izkorišča za pridobitev novih ozemelj.
+	- prisrčna zveza - antantne sile:
+		+ 1894 se s kolonialnimi interesi proti nemčiji povežeta rusija in francija. kolonializem (1882) in imperializem (1870) se stikata, glavni vzrok za 1. SV.
+		+ 1904 FR+VB skleneta prisrčno zvezo. interesi: VB egipt, FR maroko, VB se odreče madagaskarju
+		+ rusija se po izgubljeni vojni z japonsko 1904-1905 spet priključi v evropsko sfero
+		+ 1905 meščanska revolucija v rusiji ne uspe, fevdalizem imajo vse do 1917 (februarska revolucija)
+		+ 1907 delitev perzije med članice
+	- alfred von schmidt, nemški general, ima že vojni načrt
+	- krizna žarišča: VB izvaja genocid nad Buri 1899, dve maroški krizi - NE:FR 1905-1906
+	- BiH, 1912, 1913 (balkanski vojni) sta generalki za 1. svetovno vojno
+* balkanski sod smodnika: srbija je gospodarsko odvisna od AO.
+	- 1881 srbija z AO sklene tajno trgovinsko pogodbo
+	- 1885 srbija napade bolgarijo
+	- BiH je večnacionalna tvorba. 1908 mladoturško gibanje turkov v BiH, ki zahtevajo spremembe: Ata Türk
+	- 1. balkanska vojna balkanske zveze (srbija, črna gora, grčija, bolgarija) proti osmanskemu cesarstvu. cilj: osvoboditi neturške narode izpod turškega jarma.
+		+ to je samo krinka. pravzaprav želijo razdeliti ozemlje, načrt je že pripravljen.
+		+ 10. 1912 nemci podprejo osmansko cesarstvo in spomladi 1913 je konec 1. balkanske vojne - mir v londonu
+		+ bolgarija uvidi, da ima srbija dostop na morje, 7. 1913 napade srbijo. ostali dve članici podpreta srbijo in porazijo bolgarijo v 2. BV, mir v bukarešti
+		+ razdelitev makedonije: srbija vardarsko maketonijo, grčija egejsko, bolgarija mora romuniji dati nekaj zemlje, dobi pirinsko bolgarijo
+	- 1913 nastane Albanija pod oblastjo nemškega plemiča, velesile si zagotovijo tamponsko cono na balkanu, po vojnah je srbija še močnejša.
+* 1. svetovna vojna
+	- iskra/povod: gvidov dan, srbski nacionalni dan 28. 6. 1914, atentat, šofer, srbi pomagajo mladi bosni z orožjem, obvestili so AT, ne ukrepa. Franc Ferdinand & Sofija
+		+ avstoogrska srbiji, dobaviteljici orožja mlade bosne, napove vojno 28. 7., vojna je 1. teden avgusta. AO je namreč zahtevala vpogled v arhive.
+	- 23. 4. 1915 se italija s tajnim londonskim paktom pridruži antantnim silam, ker je s tem dobila veliko ozemelj, sprva se ne želi bojevati
+		+ nato pa vsled ultimata za boj odpre četrto, soško fronto.
+	- bolgarija in osmansko cesarstvo se pridružita cecntralnim silam.
+	- 4 fronte: balkanska, zahodna, vzhodna, soška
+	- balkansko bojišče: 8. 1914: AO sile prečkajo drino in savo in napadejo srbijo, slednja v dveh bitkah (planina cer, reka kolubar) premaga AO.
+		+ srbija prisiljena na umik čez albanijo v grčijo po priključitvi bolgarije centralnim silam
+		+ 11. 1915 se srbska vojska premakne na kosovo, razsaja tifus, odločijo se za umik proti morju: SRBSKA BOLGOTA: umik 60.000 ljudi proti jadranu
+		+ 1916 srbe napade albanija, zato se umaknejo na krf, kjer si vojska opomore
+		+ odprtje solunske fronte na grško-srbski meji - pozicijska vojna na Krfu
+	- zahodno bojišče: 28. 7. 1914
+		+ 1. 8. 1914 nemčija napove vojno rusiji, 3. 8. franciji, 4. 8. gre čez belgijo proti franciji, kjer doživijo odpor belgijcev
+		+ britanci napovejo nemčiji vojno. 9. 1914 se fronta pred parizom ustali.
+		+ 20. 4. 1915: Ypres in vojni plin iperit/gorčični plin. 1917 je kršena haaška pogodba iz 1907 o kopenskem bojevanju.
+		+ 2. 3. 1916: bitka pri verdanu, 1e6 smrtnih žrtev, nemci skušajo prebiti vojno črto, bratenje med nasprotniki
+		+ jutland 5. in 6. 1916 je pomorska bitka med nemčijo in veliko britanijo
+		+ 7. 1916 francoskobritanska protiofenziva na reki SOMMI
+	- vzhodno bojišče: AO, NEM, RU
+		+ 8. 1914 rusi napadejo vzhodno prusijo, nemci odbijejo rusijo v tannenbergu in mazurskih jezerih.
+		+ rusija zmaga proti avstroogrski in dobi galicijo, bukarino, vse do karpatov
+		+ 1915: bitke preidejo na vzhodno fronto
+		+ nemčija prežene ruse iz galicije, bukarine, litve in poljske, fronta se ustali od baltika do romunske meje
+		+ 480 km fronto odpre ruski general brusilov 6. 1916. AO je prisiljena nazaj
+		+ februarska revolucija 1917 v franciji: liberalno meščanstvo strmoglavi carja in sestavi začasno vlado, ODPRAVI FEVDALIZEM. dvovladje: sovjeti in meščani.
+		+ Lenin iz švice veli sovjetom, nato se vrne v petrograd. peljali so ga nemci, ker so upali, da revolucija v rusiji umiri vzhodno bojišče
+		+ 4. 1917 izda Lenin aprilske teze
+		+ 24. 10. 1917 je oktobrska revolucija nadaljevanje francoske - ni spopadov, sovjeti, organi ljudske oblasti, pa zavladajo, izstopijo iz vojne.
+		+ sprejmejo odlok o miro, zemlji in ljudski oblasti: "zemljo tistemu, ki jo obdeluje"
+		+ vzhodno bojišče propade, rusijo revoluciji izčrpata
+		+ 3. 3. 1918 mirovna pogodba v brest litovsku: lev trotski (leninova desna roka). mirovni pogoji so za rusijo slabi. nemčija vojno izgubi.
+	- soška fronta: londonski pakt: vstop italije na stran antantnih sil in ultimat. fronta je od jadranskega morja do tromeje s švico.
+		+ visokogorsko bojevanje, 1915-1916 II. ofenziva, IT zasede gorico in nekaj obmejnih krajev
+		+ 24. 10. 1917: čudež pri kobaridu: italijani poraženi vse do reke piave, popolnega zloma italijo rešita FR in VB. fronta ostane, IT do konca vojne ni zmožna
+		+ voranc: doberdob - slovenskih fantov grob, matičič: izgubljeni v viharju
+* konec vojne
+	- 6. 4. 1917 napove ZDA vojno nemčiji. ZDA že ves čas podpira antanto, ZDAju evropa dolguje, centralna zmaga bi pomenila odpis vseh teh dolgov.
+	- do poletja 1918 je v evropi 1,5e6 ameriških vojakov
+	- po štirih letih je vojne konec. po uspehu na zahodni fronti se 1. 1918 zgodi poskus socialistične revolucije po vzoru oktobrske
+	- 1816 je umrl franc jožef, ki je vladal of 1848, vojakom so smrt vladarja prikrivali, upor vojakov
+	- bolgarija 9. 1918 popdpiše premirje, osmansko cesarstvo 10. 1918, avstroogrska 3. 11. 1918, nemčija 11. 11. 1918. KONEC VOJNE
+	- 1. 1918 je ameriški predsednik willson, meščanski demokrat, izdal svojo vizijo v 14. točkah - willsonova vizija
+		+ miroljubno reševanje problemov, razorožitev, javna diplomacija namesto tajnih pogodb, ključno: pravica do samoodločanja naroda. willson NI ponovno izvoljen.
+		+ predlaga tudi društvo narodov na podlagi 14. točke, amerika vanj ne vstopi, temveč sledi politiki izolacionizma ZDA|EUR po monrojevi doktrini. nevmešavanje.
+	- 18. 1. 1919: pariška mirovna konferenca, pričakovali so kratko vojno.
+	- TANK: prvi ga 1916 uporabijo britanci, letalstvo: izvidništvo, strojnice, bombe, mornarica, topništvo, nemška podmornica, iperit - klorovodik, izgubljena generacija
+
+
 drugi in zadnji test
 ====================