1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
|
Prvo spraševanje zgodovine.
===========================
# Rim
## Propad imperija
* kriza po 200 letnem obdobju miru v 3. stoletju - rast kriminala, izguba moči senata, vdor tujih ljudstev
- vzroki: življenje na tuj račun, veliko sužnjev imajo obrtniki, šibko gospodarstvo, slaba družba
* vladarji, ki so reševali krizo:
- 212: Karakala: Zakon o državljanstvu za svobodne prebivalce provinc - priseljenci in najemniki dobijo drž. => problem s tujci
- 284-305: Dioklecijan: za 200 let vzpostavi mir - vojaške, finančne, upravne reforme; razdelitev države -
tetrarhija: dva vladarja, dva namestnika, dominat: ni več senata, vladal je sam, 301 je pregnal kristjane.
ga ne ubijejo. 305: rim oslabi, Dioklecijan odstopi. Dioklecijan je bil sin sužnja.
- 307-337: Konstantin: nadaljne reforme, prenese prestolnico v Konstantinopelj/Car./Ist., Milanski edikt: ne preganja več kristja.
- 379-395: Teodozij: Uspešen vojskovodja, cesar [V] rima, v [Z] tetrarhije in hitre menjave, zadnjič združi Rimski imperij
+ po smrti 395 razpade Rim, bitka pri Frigidu: Teodozij proti Evgeniju (pogan) - zmaga krščanstva na naših tleh.
* 395 meja Rima: Beograd-Kotor-zaliv velike Sirte v [S] afriki.
- [V]: še 1000 letni obstoj, 1453 ga zasedejo Turki, središče Konstantinopelj, bolj gospodarsko razvit, ne preganjajo raznih ver
- [Z]: 476 Goti odstavijo zadnjega cesarja Romula Avgustula in za kralja postavijo Odoakerja-konec rimskega cesarstva->sredni vek
- na [V] območju nastane rimskonemško cesarstvo, na [Z] pa francija
### Vzroki za propad
* Vpad tujih ljudstev: tarča napadov, Kelti/Germani 4. st., Langobardi/Markomani druga polovica 2. st.,
Germani(Goti, Vandali, Langobardi) & nomadi(Huni, Alani) v 5. stoletju; šibka vlada
* Demografski razlogi: Št. prebivalcev se zmanjša, Germane sprejmejo kot vojsko, hiperinflacija: ni denarja, vojakom dajo ozemlje.
* Gospodarska/ekonomska kriza: gospodarstvo v razsulu, izkoriščajo naravna bogastva provinc in sužnjev, visoki davki,
razkošno življenje cesarjev, imperij se ne širi več-ni sužnjev/denarja/hrane, samo blagovna menjava
- kolonata/zakupništvo v 3. stoletju: oblika zgodnjih fevdalnih odnosov, oddaš zemljo v zameno za 1/3 pridelka v obdelavo.
* šibkost centralne oblasti: slabi odnosi cerkev-senat-vojska, dedni princip; raste vpliv vojske
* tuji najemniki v vojski: vojska hoče več od bogatih in ne obrani ljudstva pred barbari.
* duhovna kriza: vere iz [V]: mitraizem in krščanstvo zamenjata politeizem, namesto prednikov spoštujejo samo še boga.
- kruha in iger: državljani postanejo apatični in leni
## Priseljevanje ljudstev (4.-7. stoletje)
* Huni, Germani, Obri/Avari, Slovani
* Pavel Diakom "Rimska zgodovina - *historia romana*" (pred 774/njegovo smrtjo), piše o bitki pri Frigidu 300-400 let po njej
- najbolj krvava bitka na SLO, Vipava polna trupel, Teodozij poln vere sam plane v vojno, zmaga zaradi vetra, Evgenij pokončan.
* Vzroki za preseljevanje: pomanjkanje hrane, preprosto življenje, mika jih bogastvo Rima, medplemenski spopadi, pritiski tujih
ljudstev, želja po zasedbi ozemelj, prenaseljenost.
* Preseljevalci: Germani, Slovani, Arabci, Huni (vzrok za Germane), Obri/Avari v 6. st. (vzrok za Slovane)
### Huni
* arijsko-nomadsko/stepsko ljudstvo začne preseljevanje na Kitajsko, a tam zgradijo Kitajski zid (brah moment)
* središče na dan. Madžarskem, pritiskajo na Germane, dobri jezdeci, 100km/dan, lokostrelci (iz konja zadene 60m cilj), nomadsko lj.
* Vrhunec: 4. st.: Atita (406-453 "bič božji") združi hune dan. Nemčije, panonske nižine, Kaspijskega J., Laponske (Z,J,V,S)
- [V] Rim mu za nenapadanje plačuje letni davek/TRIBUT. 451 ga na Katalonskem polju v Grčiji premaga zdru. vojs. Rima in Vizigotov
* Huni slovensko ozemlje dosežejo 451 in ga plenijo 452.
### Germani
* Rimljani jih imajo zaradi neciviliziranega jezika za barbare. Germanska pradomovina je v [J] skandinaviji.
* 1. st.: naselitev na ozemlje med Renom in Odro. Obrt in živinoreja na stopnji rodovno plemenskih zvez in so razslojeni.
* Kralji, vojaške aristokracije, politeizem - Doin, Thor, Freya. Vojskovanje: Frančiška-bojna sekira za met in šilasti meči
* služili v Rimski vojski kot federati.
* [Z] Goti: Leta 410 prvič dobijo Rim, naselijo se v bližino črnega morja. 375 zbežijo pred Huni na ozemlje [V] rimskega cesarstva.
- se sprejo z vladarjem => [S] Grčija => Ilirik in Novik (rimski provinci) => 401 vdrejo v Italijo, 410 zasedejo in izropajo RIM.
- =x neuspešen prodor na Sicilijo => naselitev v galijo - franki => Pirenejski polotok - dokončna naselitev
* Runska Pisava: 1. st., ravne črte, kombinacija grške in latinske, izum Keltov, vkles v kamen na danskem.
- zapis prava: Rotharijev edikt pri Langobardih (643) in Julijski zakon pri frankih (6. st.)
* zapustijo politeizem za krščanstvo, za rimljane krivoverci.
* Germanska plemena (300). Goti se po 3. st. razdeliko na VIZIGOTE ([Z] Goti, španija in [J] francija) in OSTROGOTE ([V] G, italija)
- FRANKI, BURGUNDI: [JV] fr, VANDALI: špa, [S] afrika, ALEMANI, BAVARCI: [S] Alpe, ALANI, SVEBI: Apenin. pol., ANGLI/SASI/JUTI:ANG
### Slovani
* Pradomovina: porečje treh rek: Dnjeper, Dnjester, Visla. Etimologija imena ni povsem pojasnjena. Na nižji stopnji razvitosti.
* Poljedelstvo, živinoreja - rodovska skupnost - nižje od Germanov, skromna bivališča - ZEMLJANKE
* naselitev na izpraznjena območja Germanov, izbezajo jih Obri ali Avari.
* Več bogov: Morana-smrt, Vesna-pomlad, Svarog-ogenj, Perun-grom
* skupine: [V]: rusi, belorusi, ukrajinci; [J]: srbi, črnogorci, makedonci, hrvati; [Z]: poljaki, čehi, slovaki, lužiški srbi
* mi delno iz [S] in panon. niž. poselimo [V] Alpe. spadamo pod južne slovane, glede na smer preseljevanja.
* 6. st.: o nas in o veri piše bizantinski zgodovinar Prokopij. časimo reke, vile, divje plese, bodočnost, pojedine, petje
* tujci hvalijo slovansko gostoljubnost. mel smo tut kul žene pa to... i guess...
### Avari ali Obri
* azijsko-stepsko-nomadsko ljudstvo/plemenska zveza / naj bi obstajala obrsko-slovanska plemena
* 6. st.: vdrejo v Evropo. obri=konjeniki, slovani=pešaki/pešci, naseljio se v panonsko nižino, ko grejo [V] Goti v Italijo
* 561 z Langobardi uničijo državo Gepido. Ustanovitelj Kan Bajan-6. st. z bizantinci (Justinijan I.) sklene pogodbo o varovanju [S]
* 582: osvojijo Sremsko Mitrovico.
### Bizantinska država ([V] Rim) in Justinijan
* Ime države iz Bizanta (Istanbul/Carigrad/Konstantinopelj)
* cesar Justinijan 527-565: sin ilirskega kmeta, učena žena Teodora-uveljavi vseveljavno nadgrajeno [Z] rim. pravo-Justinij. zakonik
- neuspel pri poskusu združitve Rima, je pa ta kulturni vpliv občuten v Benetkah. hotel obnoviti moč [V]+[Z]
- vzroki za neuspeh: preseljevanja ljudstev, potrebna obramba pred [S] ljudstvi, pol. & ver. neenotnost: [Z]: latinščina/[V]: GR
- vojskovodji: BELIZAR in NARSES obnovita IT, AFR, [J] ŠPA; a se ljudstva uprejo.
+ Langobardi vdrejo v Ita.-6. st., Arabci osvojijo Afriko-7. st., Španijo-8. st., Sicilijo-9. st.
- cerkev podredi državi-cezaropapizem, se upre vojski, uradništvu
* Bizantinsko cesarstvo: helenistična kultura, vpliv krščanske vere, rimskega prava
* kodeks justinjanus: manjši vpliv očeta na otroke, preganj. krivovercev, bolj svobodni sužnji, prepoved ločitve (ironic), trg z [Z]
# frankovska država
* senior zemljo da vazalu, medsebojne dolžnosti (fevdni odnosi) ali pa odvzem zemlje. vrhovni senior je vladar.
* tudi vazal je fevdalec, podložnik pa ni. nižje plemstvo nima fevdov/so premajhni.
* prej so bili začasni, v času karolingov postanejo fevdi dedni.
* zemljiško gospostvo:
- prirodna/dominikalna zemlja-bližina fevdalca: gosposki dvor: upravno/gospodarsko središče, stan. upravnika, gospoda, hlapcev
- zakupna/rustiklana zemlja/HUBA: dana podložnikom v zameno za dajatve in tlako na dominikalni zemlji, dovoljšna za eno družino
* 5.-10. st.: zgodnji, 11.-15. st.: razviti, 16.-18. st.: pozni fevdalizem
* tlaka: izmerjena/določena (napovedana) ali neizmerjena/nedoločena (dodatna tlaka). podložnike obveznosti so v Z. K./urbarjih
* dajatve navadnim in cerkvenim fevdalcem: velika pravda-žito/vino, mala: izdelki/storitve, dajatve za javno upravo, 1/10 cerkvi
# vzpon papeštva in nastanek cerkvene države
* območje dan. IT, cerkvena organizacija sledi upravni org., patriarhat-škof/patriarh: Rim,Antiohija,Aleksandrija,Carigrad,Jeruzalem
* s prihodom Arabcev cerkvena organizacija na Bližnjem [V] in v [S] Afriki začne slabeti.
* razlike med rimskim in carigrajskim patriarhatom => 1054: dokončna delitev/SHIZMA na [Z] rimokatoliško in [V] pravoslavno cerkev.
* položaj papežov: ozemlje si pridobijo z darovi, zzapuščinami in zavezništvi
- rimski patriarh: voditelj skupnosti-papež. - papeška posest: patrimonij Sv. Petra.
- 529: menih Benedikt [J] od Rima na gori Monte Kasino: prvi samostan-Benediktinski-začetek krščanskega meništva-*ora et labora*
- Konstantinova darovnica: ponarejen cerkveni dokument, ki izkazuje lastništvo delov Italije
* shizma ali cerkveni razkol - najavljen že od ločitve rimskega cesarstva - ločitev cerkve na 2 dela - 11. st.:
- [V] pravoslavna <-> [Z] katoliška cerkev. dokončni razkol 1054: papež leon 9. na v cerkev Hagija-Sofija v Carigrad odnese
listino o izobčenju carigrajskega patriarha. to podpre zlom karolingov in kriza papeštva v 10. stoletju
- borba za moč in bogoslovna vprašanja: o celibatu in obredih
- rimsko cerkev v 11. st. obremenijo: SHIZMA in INVESTITURNI spor.
+ OTON 1. saški (10.-11. st. / 919-1024) 926 ga Janez 12. okrona za cesarja, ima preveliko moč, izkoristi slabosti papeštva:
+ se vmeša v zadeve Italije, papežu obljubi zaščito, vzajemni zaščitni odnos, lahko imenuje novega papeža in škofa (laična inv.)
+ 1077: podobno se zgodi s papežem Gregorjem 7. in cesarjem Henrikom 4.
* cerkveni problemi 11. st., še enkrat - 1024 shizma(pravoslavna[V]|rimokatoliška[Z])=>papež ima manj moči
- investiturni boj med otonom I. saškim in rimskonemškim cesarjem, pravica do laične investiture
- ZAPLET: Gregor 7. (rimski papež) in Henrik 4. (rimskonemški cesar)
+ henrik izkoristi pravico do investiture in ne želi potrditi papeža, doma ga podpirajo, 1077 se skuša opravičiti vrhovnemu pap.
+ gre na pot odpuščanja v Kanoso (IT), papež mu po treh dneh čakanja zunaj na mrazu oprosti in prekliče izobčenje.
- 1122: Wormski konkordat - pogodba cerkev:država, zmagajo klinijske zahteve (Cluny-mesto s samostanom), zmaga menihov in papeštva
+ trajna odprava laične investiture, uvedba celibata, prepoved simonije/prodaje cerkvenih služb, latinščina=edini jezik bogoslu.
## križarske vojne (3. problem)
* sredozemski prostor: različne vere: islam [V]-bizantinsko cesarstvo, krščanski [Z].
- 11. st. v [J] franciji: mirovno gibanje TRUGA DEI zaradi fevdalskih spopadov cerkev vsak drugi teden prepove vojne da jih prepr.
- zaplet: romanja kristjanov v palestino ogrožajo muslimanski seldžuki (turkmensko ljudstvo). 1071 premagajo bizantince, ki so
papeža Urbana II. prosili za mir. ta dobi idejo za združitev krščanstvo. seldžuki 1077 zavzamejo jeruzalem, 1085 pa Antiohijo.
- Urban II. 1095 pozove na križarske vojne-pohod na sv. grob-križarjem odpusti vse grehe; vsi se udeležijo.
- križarske vojne trajajo 200 let, do 1209.
* 1. (1096-1099, zunanja kolonizacija): 4 skupine plemičev, kmetov&trgovcev neurejeno nasilno oblegajo jeruzalem (zastrupijo vode):
- križarji na [V] ustanovijo svoje države: Eldesa, Antiohija, Tripolui, Jeruzalemsko kraljestvo
- duhovno-viteški redovi-obramba pred muslim.: templarji po koncu=>FR&se ukvarjajo z denarjem, ivanovci/špitalarji, nemci=>prusija
* 2. povod: seldžujska osvojitev Edese 1144. džihad: sveta vojna proti nevernikom
* 3. Friderik Barbarosa (utone@prečkanje Salef), Filip II. Avgust, Rihard Levjesrčni (3 evr. vladarji). Zaradi zavzetja Jer. 1189-92
- 1911 Filip II. Avgust in Richard Barbarosa zavzameta Ako.
* 4. 1202-1204: slabosti križ. vojn se pokažejo: benečani s prevozom edini zaslužijo, dobijo Zadar, svete dežele križ. ne dosežejo.
* Otroška (1215): tisoče 8-16 letnikov iz FR, otrokom so obljubljali dostojno življenje, na koncu jih prodajo kot sužnje arabcem.
* 5. križarska vojna in križarske vojne Sv. Ludvika: *nič znat*
* 6.: cesar in sultan si brez boja razdelita ozemlje, jeruzalemsko kraljestvo propade.
* Pomen in posledice - izrodijo se v dobičnokosne posle IT trgovcev in pustolovščin željnih fevdalcevi avanture, pregon poganov,
evropejci dobijo od razvitih arabcev kulturo, npr. umivanje rok, Italijanska mesta dobijo veliko denarja.
# Italijanske mestne državice
* benetke - rimskonemško/svetorimsko cesarstvo - se osvobodijo - 3. največje mesto v Sr. veku:
- skupnost vodijo TRIBUNI: izbrani predstavniki teritorialno-vojaške aristokracije, nad njimi bizantinski vojvoda DUX/DOŽ
+ da se prepreči korupcijo, ga ljudstvo voli. z razvojem plemstva se krepi povezava v VELIKI SVET
* ostala mesta: Genova, Pisa, Amalfi - močne pomorske sile; firence - tekstil
* meceni: financirajo učence, humanizem; diplomati, najemniške vojske
# absolutizem
* neomejena oblast človeka, poskus reševanja krize fevdalnega sistema
* oporo mu nudi uradništvo, davki, vojska, cerkev, centralizirana uprava; država ima velike finančne potrebe.
* prva absolutna monarhija: v španiji v 16. st. => močna država
* 10. st.: Kapetingi: šibka osrednja oblast, 13.-14. st.: vojna med anglijo in francijo (dinastija Valois)
- Hugenotske vojne v protireformacije in Dinastija Bourbonov - Ludvik XIV. / sončni kralj
- absolutizem vpeljeta kardinal Richelien in Mazarin. v klasičnem absolutizmu ni reform
* razsvetljeni absolutizem omogoča reforme in je kritičen do absolutizma, zadnji poskus ohranitve fevdalizma z reformami:
- FIZIOKRATIZEM: zemlja je sveta in ima edina novo vrednost, poudarek na kmetijstvu, z reformami se pomaga kmetom in 3. stanu.
- omilitev tlake, manj vpliva cerkve in plemstva
* Marija Terezija vlada 1740-1780 - PRAGMATIČNA SANKCIJA, PRIMOGENITURA: oče, Karl 6., ni imel moškega potomca
- njen sin Jožef II vlada še 10 let. Terezija se je poročila s Francem in je imela 16 otrok
- terezianizem/jožefinizem: davčne reforme: tudi plemstvo plača davke, hišne številke, štetje prebivalstva, zemljiške knjige-kata.
+ sodne reforme: poenoteni zakoni, fevdalec ne sodi podložniku, ukinitev mučenja, čarovniških procesij, fevdalnih sodstev
+ skuša ukiniti cehe, poenotenje mer in uteži, PROMET: poštne kočije
+ vojaške: nepriljubljene, vojaška obveznost med 17. in 40. letom, veliko ljudi se izmuzne (bogati, duhovniki, kmetje)
+ robotniški patent: tlaka max. 3 dni na teden, NEVOLNIŠKI/PODLOŽNIŠKI: odprava osebne odvisnosti
+ šolske: splošna šolska uredba: obvezno šolanje 6-12 let M&Ž, šole: normalke, glavne šole, trivialke
+ zdravstvene: babiške šole in medicinsko-kirurške
+ cerkvene: vsaka cerkev max. 1h hoda, tolerančni paket 1781: svoboda vseh veroizpovedi, Jožef II. zapre veliko samostanov
# nizozemska osvobodilna vojna
* nizozemska je del španskega imperija (1. absolutna monarhija), Filip II vlada in od 17 provinc dobiva španija davke
* katoliški španci preganjajo nizozemske protestante, 1566 se nizozemci povežejo, verske zahteve postavijo kralju
- filip pošlje vojsko, vodi jo Alba, verska vojna za avtonomijo, osvobodilna vojna traja do 1648
- [J] province se 1578 pogodijo s kraljem, [S] se povežejo v UTRECHTSKO ZVEZO, potrjeno ZDR. KRALJEVINO NIZOZ. - 1. meščan. revol.
* državni upravitelj: Viljem Oranski, Amsterdam: pomorska sila, ni fevdalizma, svob. vera, liberalni, oblast: generalni stanovi
# TODO: franki
|
