diff options
Diffstat (limited to '')
| -rw-r--r-- | zgo/zvezek.md | 285 |
1 files changed, 285 insertions, 0 deletions
diff --git a/zgo/zvezek.md b/zgo/zvezek.md index 8b90b69..262833e 100644 --- a/zgo/zvezek.md +++ b/zgo/zvezek.md @@ -189,6 +189,291 @@ dunajski kongres * 1829: Odrinski mir: sile priznajo nastanek Grčije: povod: spor med Grki in Turki na Cipru. VB zlomi sveto zvezo, ko gre na stran Grkov. * Belika Britanija in francija nadaljujeta z novimi reformami, Habsburžani, Prusija in Rusija pa ne +vprašanja za drugo spraševanje +============================== + +* **konec napoleona: dunajski kongres** + - 9. 1814 - 6. 1815 + - pariška mirovna pogodba: umetnine, 6e6 frankov do 1818, 1792 meje +* kako metternich pride na oblast: franc 1. avstrijski (cesarsko krono nasledi 1792) + - 8. 10. 1809 franc imenuje metternicha za zunanjega ministra + - metternich si želi avstrijo zqa glavno, po dunajskem kongresu je avstrija ključna, zagovarjanje starega, osebnost evropske zunanje politike + - metternich verjame, da bo dunajski kongres rešil težave + - 25. 5. 1821 imenovan za državnega kanclerja + - franc kolovrat postane 1826 državni minister in metternichu omeji delo + - metternich svetuje francu 1., da sina ferdinanda 1. dobrotljivega postavi na prestol 1835. +* francoska avtoritarnost po dunajskem kongresu + - 1814 ludvik 18. (1814-1824) zaostri cenzuro, omeji državljanske pravice in svobodo + - 1824-1830 karel X. ukine svobodo tiska, razpusti poslansko zbornico, zmanjša število poslancev, volilno pravico veže na davke od veleposesti + - privede do julijske revolucije: 27. do 29. julija 1830 izžene bourbonsko dinastijo, karel 10 je pometen +* metternichov absolutizem:: rigiden sistem, omejen javni diskurz, tradicionalizem, cenzura, represija, 1810: cenzurni patent + - 1815 - 1848: predmarčna doba + - prepovedan govor o francoski revoluciji, svobodi, znanosti in literaturi, represija del heina, balzaca, scotta, anersperga + - nadzor vsega pisemsega prometa, tajna pisarna za dešifriranje pisem + - dunaju kontrira oberska opozicija - madžarski liberalci +* industrijska revolucija in represija nižjih slojev + - VB in FR imata reforme, AT in RU pa ne + - 1819: policija zatre zborovanje tkalcev + - 1824: ukinejo zakonodajo o prepovedi združevanja delavcev, nastanek sindikatov + - 1829: svoboda veroizpovedi + - 1832: volilna reforma + - ludizem: 1. oblika neorganiziranega delavskega gibanja + - čartizem 1848: 1. organizirana, prvi uspehi, kapitalisti popustijo + - sindikati: še danes, 1833 prepoved dela otrok, 1847 10-urni delavnik, 1848 zdravstveni zakon - državno zdravstvo +* 1848: kriza v evropi, liberalnih gibanj ni več moč ustaviti + - 1. 1848: južna italija zahteva liberalno ustavo + - 22. 2. 1848: francoska februarska revolucija: delavci zahtevajo splošno volilno pravico in boljši socialni položaj + - 24. 2. 1848: FR kralj pobegne v VB, razglasijo republiko, "državne delavnice, kjer ukinejo smrtno kazen, vzpostavijo svobodo tiska, splošno in enako moško volilno pravico, 6. in 7. se nadaljujejo nemiri + - vpliv francoske februarske revolucije na italijo: sardinija, piemont in toskana dobijo ustavo, benetke razglasijo republiko + - 13. 3. dunajska revolucija odnese metternicha - marčna revolucija + - ferdinand 1. prisiljen vzpostaviti ustavo in ukiniti metternicha, ogrska postane liberalna, marčna revolucija, madžari zahtevajo več in vse izgubijo + - 25. 4. obstruirana/vsiljena ustava: študentje in meščani se uprejo, ker je ustava v korist vladajočim, ferdinand bi rad stare razmere + - 17. 3. izgnane avstrijske čete iz milana + - 9. 3. frankfurtska svoboda tiska + - 28. 3. frankfurtski parlament, združitve nemčije ni + + friderik viljem IV., pruski kralj (1840-1861, nasledi ga vijem I. pruski, uradno odgovoren za 1. SV), noče "krone iz blata". + - v franciji 6. luis bonaparte, N3, odpravi delavnice in omeji volilno pravico + - 23. 7. bitka pri costuzzi: avstrija zmaga nad revolucionarji in jih zaduši + - 7. 9.: ukinitev fevdalizma - zakon o zemljiški obvezi, sledeča oktobrska revolucija zaduši marčno + - 2. 12. franc jožef postane cesar, vlada do 1916, ko v 1. SV umre + - problem med meščani (kapitalisti) in delavci: 1848 Karl Marx izda Komunistični manifest - program delavcev: "Proletarialci vseh dežel, združite se!" +* 1849: + - 7. 3. 1849 AT zmaga nad ogrci in vsili ustavo + - 3. 1849: AT zaduši gibanja v Piemont-Sardiniji + - 14. 4. 1849: ogrska se razglasi za neodvisno, AT jih spet napade, 8. kapitulacija ogrske vojske, AT pomaga ruski car in uspešno zadušijo ogrsko, 8. dobi AT benečijo + - 28. 3. 1849 je sprejeta nemška ustava - do združitve ne pride +* ideologije 19. stoletja: konzervativizem, liberalizem, nacionalizem in socializem + - konzervativizem: edmund barke, dober red je temelj vsega dobrega, svoboda mora biti omejena, da jo imamo, ful neki verniki + - liberalizem: razsvetljenskofilozofska načela družbe 17. in 18. stoletja, temelji na svobodi in enakosti, John Locke in John Steward mill + - socializem: po 1830, charles fourier, podružabljanje, pariška komuna +* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - srbski narodi: + - večnacionalna tvorba. srbi so imeli avtonomijo v osmanskem cesarstvu, problem nastane, ko turki začnejo izgubljati vojne + - turške zemeljske enote: nahija, sančak, pašaluk + - seča knezova: poboj knezov + - v defterjih so zapisane obveznosti podložnikov - podobno kot v urbarjih + - 1. srbski upor: 1804: v beograjskem pašaluku se začne upor zopre dahije, ki čedalje bolj pritiskajo na rajo. dahije koljejo srbske kneze, povod za upor srbov. + - karadžordže petrovič (črni jurij) je spošljiv a surov vodja upora, zahteva notranjo avtonomijo. + - 5. 1805 pri turkovcu rusija srbom pomaga pri uporu + - ičkov mir: 1807: osvoboditev beograjskega pašaluka, razglasijo srbijo + - 1812 rusijo napade napoleonn, rusi končajo vojno s turki, premirje v bukarešti, obljubljena turška pomilostitev srbskih ujetnikov. + - 1813 turki spet zavzamejo beograjski pašaluk, veliko voditeljev pogegne + - 2. srbski upor 1813-1815: voditelj miloš obrenovič, prinese samoupravo + + 1815 srbi osvobodijo pašaluk + + 1816 s posredovanjem rusije turški sultan prizna samoupravo, obrenovič postane knez + - 1829 z odrinskim mirom turška vlada prizna popolno notranjo avtonomijo, obrenovič postane dedni knez + - 1833 sultanovi listini odpravita fevdalizem in turško upravo/pašaluk +* nacionalna gibanja v osmanskem cesarstvu - grški narodi: + - grška ustaja 1821 v Moldaviji, Aleksander Ypsilanti se upre, ampak je upor zatrt zaradi verskih konfliktov + - 1822 se na peloponezu krepijo filohelenski krogi in razglasijo samostojnost + - 1823 osvojijo veliko ozemlja: tesalijo, južni epir in egejsko makedonijo + - 1827 londonska pogodba AN+FR+RU podpre grško samostojnost, grof capodistrias izvoljen za predsednika grške republike + - 1829 odrinski mir + - 1830 priznana grška država, zlom svete zveze, oton 1. sprva vlada avtokratsko, 1844 pa sprejme ustavo in vlado s parlamentom +* ilirizem: kulturno in politično povzati hrvaški narod + - idejni vodja je ljudevit gaj - upor proti madžarizaciji + - novine horvatske in novine ilirske + - dunaj jih sprva podpira, 1843 pa prepove gibanje +* vzhodno vprašanje - bolnik ob bosporju + - rusija se razglasi za zaščitnico krščanskega prebivalstva v osmanskem cesarstvu + - tudi napoleon III. želi zavarovati finančne in gospodarske interese ter povečati moč francije + - britanija 1853 zavrne ponudbo ruskega carja, da bi si razdelila ozemlje ob Bosporju + - Car nikolaj I. od sultana Abdula zahteva, da mu prizna vlogo zaščitnika kristjanov v osmanskem cesarstvu + - 1853 računajoč na pomoč franca jožefa premaknejo rusi vojsko na turško zemljo - moldavijo in vlaško. avstrija pa prekine zvezo z rusijo. + - rusija je zdaj slabo povezana, slabo organizirana in brez prometnih povezav do bojišč + - krimska vojna: veliko pešakov, požigi, sultan 1853 ob podpori britanije napove vojno rusiji + - rusi sprva uspešni, rusija ima zgodovinsko interes priti do toplega morja + - VB in FR pošljeta ladjevje in vojsko v črno morje + - marca 1854 napovesta vojno rusiji, kasneje se pridruži še piemont sardinija + - boji za rusko pomorsko bazo SEVASTOPOLJ + - vse vojske so slabo organizirane, ni zdravil, nepismenost poveljnikov, slaba izurjenost vojske + - pojav sporov med FR in VB - med napadom britanske konjenice zaradi napačnih interpretacij umre 110 ljudi. + - 8. 1855 zavezniška vojska osvoji sevastopolj + - 3. 1856 pariška mirovna pogodba - črno morje postane nevtralno območje, rusija ne sme tam postavljati utrdb in izgubi ozemlje in vpliv + + napoleon uresniči svoje cilje: razbije koalicijo konzervativnih sil na vzhodu + + poslabšanje odnosov med rusijo in avstrijskim balkanom +* nacionalizem na balkanu + - berlinski kongres 1878 od OC odtrga in osamosvoji črno goro, romunijo, srbijo in bolgarijo + - 1870 začetek imperializacije vodi v 1. svetovno vojno - italija in nemčija sta močni + - 1870-1871: francosko:pruska vojna +* nacionalna gibanja v evropi po krimski vojni: 5 vojn, od tega štiri za uresničitev nemške in italijanske države - bismarck + - združitev nemčije: otto von bismarck, združitev italije: camillo cavour + - FR podpira romunsko nacionalno gibanje za oslabitev rusije + - velikonemška ideja: avstrija združi, malonemška: prusija združi + - 1850: erfurtska zveza, v katero pristopi več severnonemških držav, AT vidi nevarnost za prevlado nemčije + - 1850: olomuški sporazum: AT prisili PR, da obnovi nemško zvezo, da prepreči malonemško idejo + - s krvjo in železom, 1834 s carinsko pogodbo povezanih veliko nemških držav: premog, jeklo, kemija + - 1859: združevanje italije in večanje nemških nacionalnih teženj, 1862 viljem 1. pruski za ministrskega predsednika imenuje otta von bismarcka. + - otto von bismarck (1815-1898): pravnik, od 1862 ministrski predsednik, v osmih letih poveže nemške države v mogočen nemški rajh - 1871 + + 1. poslanec v prusiji, petrogradu, parizu bred dovoljenja parlamenta krepi ljudsko armado - mobilizacija, odloči se oslabiti položaj AT + - 1864: danska želi priključiti schlesswig in hollsteinm AT in PR sodelujeta kljub nasprotovanju nemcev - skupna uprava + - metternich si želi pridobiti, osamiti in napasti avstrijo + - 1865 razdelitev plena: prusija dobi schlesswig, avstrija pa hollstein, AT se loči od nemške zveze, bismarck jo osami, nato pa napade + - 1866: načrt za reorganizacijo nemške zveze brez AT. + - klausevitz: "vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi". gremo po poti krvi in železa. + - preden bismarck napade AZ, mora dobiti nevtralnost s FR in RU. + - 4. 1866 sklene sporazum z italijanskim kraljestvom, da podpre prusijo, če v 3. mesecih napade AT. + - 6. 1866 se avstrija bojuje na dveh frontah, 28. 6. 1866 je bitka pri costuzzi, AT premaga IT, tudi v pomorski bitki pri Visu. + + na severu bitko pri kraljevem gradcu, navečjo bitko 2. polovice 19. stoletja, dobi prusija + - mirovna pogodba v pragi: 23. 8. 1866 PR zmaga, razpusti nemško zvezo, PR dobi SCH, HOL, frankfurt, hannover + - severnonemška zveza je ustanovljena 1867 in ima liberalno ustavo +* ustanovitev nemškega rajha in francija + - francoze skrbi nova močna država, po letu 1870 se španski kralj odreče prestolu, francoze bismarck provocira v napad. + - 19. 7. 1870 francija napove vojno prusiji, PR vojska vdre v Loreno, preden bi N3 vdrl v nemčijo in si dobil morebitne zaveznice + - 10. 1870 se vda 170.000 francoskih vojakov - 10. 11. 1870 po koncu bitke pri metzu bismarck dobi soglasje za združitev v zrcalni dvorani v versaillu + - mirovna pogodba v frankfurtu: maja 1871 med francijo in nemčijo, 18. 1. 1871 je razglašena nemčija: francija mora odstopiti nemčiji alzacijo in loreno in 5e6 frankov +* združitev italije + - 1820: zveza karbonarjev, 1821 se politično usmeri proti zaviralcem združitve italije, mlado italijo pa vodi giuseppe maccinni: cilj: demokracija, celotno IT ozemlje + - gibanje risodžimento: ponovno ustajenje + - 1848/49: boj za italijo - PiemSard prežene AT sile iz benečije in lombardine in napove vojno, ampak AT zaduži gibanje + - kljub dušenju se boji nadaljujejo, 1850 je ustanovljena monarhija s kraljem - Piemont, Camillo Cavour je grof Piemont-Sardinije, opre se na velesile-N3 za pregon AT + - giuseppe maccinni, giuseppe garibaldi, camillo cavour (potuje po evropi, 1852 postane predsednik vlade piemont-sardinije, spodbuja kmetijstvo, železnice, ženevo) + - 1853 pakt z N3, ki ponudi vojaško pomoč, če AT napade, če piemont franciji odstopi savojo in nico. + - 1855 piemont podpre FR in ANG proti RUS v krimski vojni, pošljeno 15.000 vojakov. + - 1859 je tajna pogodba z N3, ki jo obelodani, ANG in RUS se ustrašita osamosvojitve + - po mednarodnem kongresu avstrija da piemontu ultimat o razorožitvi, česar ne upoštevajo, zato 4. 1859 izbruhne vojna avstrije proti piemontu in franciji + - cilj 1. faze je izriniti AT iz IT ozemlja, AT se umakne iz lombardije + - cavourja pogodba razočara, ker je premalo, odstopi in spet je ministrski predsednik + - toskana, modena se pridružijo sardinskemu kraljestvu + - 1860 je pol lastnine v lasti trgovcev, sodobna pravna liberalna država poseže v cerkev + - GIUSEPPE GARIBALDI 5. 1860 zasede sicilijo, sestavi začasno vlado, vojaško obveznost, 10. 1860 kraljestvo izroči piemont-sardiniji + - 2. 1861 se v torinu sestane parlament + - 17. 3. 1861 je razglašeno italijansko kraljestvo, IT države še 9 let ne bo. viktor emanuel II. je 1. kralj italije. + - cavour umre 1861 + - garibaldi: "RIM ALI SMRT", izven IT sta še rim in benečija (AT) in preostanek papeške države + - se odloči s 3000 vojaki napasti rim, a se je prenaglil, lastna vojska ga ustavi + - 1867 še enkrat spodletelo poskusi zavzeti rim + - 1864 so glavno mesto italije firence + - 1870 se rim pridruži kraljestvu, N3 je prisiljen v FR:PR vojni predati RIM => nastanek italije + - problem je še vedno papeška država +* rdeči križ + - švica 1864: Henry Dunand po izkušenih bitkah pri sulferinu ustvari rdeči križ +* stanje v habsburški monarhiji po letu 1848 - neoabsolutizem + - po oslabitvah habsburška monarhija nenemškim narodom popušča + - centralizirana država v dunaju, represija, nadzor vere + - 1859 izgubi vojno proti PIEM+FR, po izgubi lombardije sledi OKTOBRSKA DIPLOMA: madžari dobijo ustavni položaj - znak popuščanja za dosego stabilnosti. + - februarska ustava: čehi, poljaki, IT, slovenci bi radi več avtonomije, ampak ustave ne sestavljajo nenemci - z okrepitvami spet sledi zatiranje + - dualizem: zaostrovanje odnosov s prusijo, cesar se je prisiljen zbližati z madžarsko opozicijo - dunaj popušča madžarom - dvojna monarhija, dve ustavi + + skupno je: zunanja, obrambna, finančna politika, denar, transport, trgovina, ministrstva, na 10 let se uredijo skupna ministrstva + + dunaj in budimpešta si razdelita oblast nad nenemškimi in nemadžarskimi narodi in jih zatirata. + + čehi bojkotirajo zasedanje DZ, želijo trializem (češka, moravska, šlezvija in AO) + + taborska gibanja na poljskem in v sloveniji, zedinjena slovenija, zahteva po jezikovni enakopravnosti + - grof Taffe: ministrski predsednik 1879-1893: "umetnost vladanja v tej večnacionalni državi je držati narode v stalnem polovičnem nezadovoljstvu" - deli in vladaj + + malce popusti pritisk na nenemške narode, slovenci želijo neposredne volitve v DZ + + drobničarska politika: dunaj narodom daje drobtinice iz dunajske mize + + narodi podpirajo vlado in grejo v DZ, da bi dobili vsaj nekaj teh drobtinic +* drugo cesarstvo in tretja republika v franciji + - čas po februarski revoluciji 1848 predstavlja prenos nemira v FR, uredijo predsedniški sistem in na volitvah 12. 1848 zmaga N3. + - 2. 12. 1851 izvede državni udar, plebiscit, s katerim si podaljša predsedniški mandat na deset let. + - 2. 12. 1852 se razglasi za cesarja in skoncentrira vso oblast, najde podporo v vseh družbenih slojih + - 1857 je gospodarska kriza v mestih in rast opozicije. uvidi, da mora popustiti, zato 1860 poveča vlogo parlamenta in opazuje stanje + - 1869 so volitve, splošna liberalizacija države, 1. 1870 spremeni ustavo in uvede parlamentarni sistem. v vojni FR:PR se njegova moč poruši + - 2. 9. 1870 bitka pri sedanu je uničujoč poraz, PR ujame N3 + - 4. 9. 1870 parlament, tretja repiblika v obkoljenem parizu, narodni obredi, prostovoljci v FR + - konec leta 1870 vojsko pruske sile premagajo, 28. 1. 1871 pariz kapitulira in zunanji minister jules farre podpiše premirje + - mirovna pogodba 5. 1871: francija mora nemčiji odstopiti alzacijo in loreno in odplačati 6e6 zlatih frankov +* pariška komuna + - prvi predsednik 3. republike je adolf tierre. po premirju večino dobijo monarhisti. + - 18. 3. 1781 adolf poskuša razorožiti narodno gardo v parizu, vlada pobegne v versaille + - domobranci pa 26. 3. 71 izvolijo 35-članski svet pariške komune. prvič v zgodovini delavci vladajo, z reformami skučajo narediti socialno pravičnejši sistem: + + splošna oborožitev ljudstva + + tovarne so dali delavcem + + ločili cerkev od države + + zamenjali so duhovnike s posvetnimi učitelji + + socialna država in enakopravnost žensk + - prusi solidarno 21. 3. 1871 izpustijo 170.000 ujetih francoskih vojakov, ki napadejo Pariz. + + ko kapitalisti zasedejo nazaj pariz, poberejo svoj denar iz bank in spet zavladajo. komunardi niso zasegli premoženja bogatašev. + + vojska je surovo obračunala s komunardi: 30.000 jih usmrtijo, 40.000 aretirajo, 10.000 obsodijo, 50.000 pošljejo v dedlavske kolonije v novo kaledonijo. + + komuno je uničila republikanska vlada. tudi nemško cesarstvo ni želelo socializma. + + VIVA LA COMMUNE! + - 1875 narodna skuščina z novo republikansko ustavo da predsedniku izjemna pooblastila. po zlomu komune je namreč država v krizi. + + republikanci bodijo francijo do 1899 + + opurtunisti: odlagajo odločitve reform + + radikalci: želijo takojšne spremembe, ločitev cerkve od države, ukinitev senata, uredbo progresivnega davka, krepi se njihov vpliv +* draipusova afera + - judovski časnik draifus je obtožen vohunjenja za nemčijo in obsojen na dosmrtno izgnanstvo na hudičeve otoke. afera je bila podtaknjena. + - 1896 ugotovijo, da draifus podatkov ni prodajal, a generalštab ne prizna svoje zmote, zadeve pridejo v javnost, intelektualci kritizirajo vladajoče + - pismo emila zalata: "je accuse" - obtožujem, vojaško sodišče v ponovni obravnavi draifusa spet spozna za krivega + - 1899 ga ministrski predsednik pomilosti, šele 1906 mu je končno oproščeno. +* priprave na 1. svetovno vojno + - na volitvah 1902 zmaga republikanska levica, boj proti katoliški cerkvi, ločitev šolstva od cerkve, zakon o ločitvi cerkve od države 1905 + - vladi clemencija in briona: tedenski počitek, starostne pokojnine, malce zatirajo delavce, imperialistične težnje. +* doba imperializma po 1870, višek s prvo svetovno vojno. + - 1875 v bolgariji in BiH raja začne upor, srbija in črna gora osmanskemu imperijo napovesta vojno. rusija:osmansko cesarstvo 1877-1878, v carigradu sultan prisiljen + - 1878: sveti stefan: mirovna pogodba predvideva ustanovitev velike bolgarske države, AT ne dobi pravice do okupacije BiH, berlinski kongres uredi nove meje na balkanu + - berlinski kongres 13. 6. 1878: otto von bismarck noče vojne: "kdor je videl umirajoče oči vojaka na bojišču, bo dobro razmislil, preden bo začel vojno" + + temeljita sprememba balkanskih meja: srbija, črna gora, bolgarija, romunija + - trojna zveza - centralne sile + + 1881 nemčija, rusija in AO podpišejo tajno pogodbo o nenapadanju in pomoči. države naj bi v primeru spopadov ostale nevtralne. POGODBA ZAMRE 1887 + + 1879 nemčija+AO => dvojna zveza. 20. 5. 1882 se dvojni zvezi priključi še kraljevina italija. ta trojna zveza je napadalna zveza prve svetovne vojne. + + bismarck: idejni vodja trojne zveze, da se ni treba bojevati na treh mestih hkrati. pridruži se romunija. 3Z bismarck izkorišča za pridobitev novih ozemelj. + - prisrčna zveza - antantne sile: + + 1894 se s kolonialnimi interesi proti nemčiji povežeta rusija in francija. kolonializem (1882) in imperializem (1870) se stikata, glavni vzrok za 1. SV. + + 1904 FR+VB skleneta prisrčno zvezo. interesi: VB egipt, FR maroko, VB se odreče madagaskarju + + rusija se po izgubljeni vojni z japonsko 1904-1905 spet priključi v evropsko sfero + + 1905 meščanska revolucija v rusiji ne uspe, fevdalizem imajo vse do 1917 (februarska revolucija) + + 1907 delitev perzije med članice + - alfred von schmidt, nemški general, ima že vojni načrt + - krizna žarišča: VB izvaja genocid nad Buri 1899, dve maroški krizi - NE:FR 1905-1906 + - BiH, 1912, 1913 (balkanski vojni) sta generalki za 1. svetovno vojno +* balkanski sod smodnika: srbija je gospodarsko odvisna od AO. + - 1881 srbija z AO sklene tajno trgovinsko pogodbo + - 1885 srbija napade bolgarijo + - BiH je večnacionalna tvorba. 1908 mladoturško gibanje turkov v BiH, ki zahtevajo spremembe: Ata Türk + - 1. balkanska vojna balkanske zveze (srbija, črna gora, grčija, bolgarija) proti osmanskemu cesarstvu. cilj: osvoboditi neturške narode izpod turškega jarma. + + to je samo krinka. pravzaprav želijo razdeliti ozemlje, načrt je že pripravljen. + + 10. 1912 nemci podprejo osmansko cesarstvo in spomladi 1913 je konec 1. balkanske vojne - mir v londonu + + bolgarija uvidi, da ima srbija dostop na morje, 7. 1913 napade srbijo. ostali dve članici podpreta srbijo in porazijo bolgarijo v 2. BV, mir v bukarešti + + razdelitev makedonije: srbija vardarsko maketonijo, grčija egejsko, bolgarija mora romuniji dati nekaj zemlje, dobi pirinsko bolgarijo + - 1913 nastane Albanija pod oblastjo nemškega plemiča, velesile si zagotovijo tamponsko cono na balkanu, po vojnah je srbija še močnejša. +* 1. svetovna vojna + - iskra/povod: gvidov dan, srbski nacionalni dan 28. 6. 1914, atentat, šofer, srbi pomagajo mladi bosni z orožjem, obvestili so AT, ne ukrepa. Franc Ferdinand & Sofija + + avstoogrska srbiji, dobaviteljici orožja mlade bosne, napove vojno 28. 7., vojna je 1. teden avgusta. AO je namreč zahtevala vpogled v arhive. + - 23. 4. 1915 se italija s tajnim londonskim paktom pridruži antantnim silam, ker je s tem dobila veliko ozemelj, sprva se ne želi bojevati + + nato pa vsled ultimata za boj odpre četrto, soško fronto. + - bolgarija in osmansko cesarstvo se pridružita cecntralnim silam. + - 4 fronte: balkanska, zahodna, vzhodna, soška + - balkansko bojišče: 8. 1914: AO sile prečkajo drino in savo in napadejo srbijo, slednja v dveh bitkah (planina cer, reka kolubar) premaga AO. + + srbija prisiljena na umik čez albanijo v grčijo po priključitvi bolgarije centralnim silam + + 11. 1915 se srbska vojska premakne na kosovo, razsaja tifus, odločijo se za umik proti morju: SRBSKA BOLGOTA: umik 60.000 ljudi proti jadranu + + 1916 srbe napade albanija, zato se umaknejo na krf, kjer si vojska opomore + + odprtje solunske fronte na grško-srbski meji - pozicijska vojna na Krfu + - zahodno bojišče: 28. 7. 1914 + + 1. 8. 1914 nemčija napove vojno rusiji, 3. 8. franciji, 4. 8. gre čez belgijo proti franciji, kjer doživijo odpor belgijcev + + britanci napovejo nemčiji vojno. 9. 1914 se fronta pred parizom ustali. + + 20. 4. 1915: Ypres in vojni plin iperit/gorčični plin. 1917 je kršena haaška pogodba iz 1907 o kopenskem bojevanju. + + 2. 3. 1916: bitka pri verdanu, 1e6 smrtnih žrtev, nemci skušajo prebiti vojno črto, bratenje med nasprotniki + + jutland 5. in 6. 1916 je pomorska bitka med nemčijo in veliko britanijo + + 7. 1916 francoskobritanska protiofenziva na reki SOMMI + - vzhodno bojišče: AO, NEM, RU + + 8. 1914 rusi napadejo vzhodno prusijo, nemci odbijejo rusijo v tannenbergu in mazurskih jezerih. + + rusija zmaga proti avstroogrski in dobi galicijo, bukarino, vse do karpatov + + 1915: bitke preidejo na vzhodno fronto + + nemčija prežene ruse iz galicije, bukarine, litve in poljske, fronta se ustali od baltika do romunske meje + + 480 km fronto odpre ruski general brusilov 6. 1916. AO je prisiljena nazaj + + februarska revolucija 1917 v franciji: liberalno meščanstvo strmoglavi carja in sestavi začasno vlado, ODPRAVI FEVDALIZEM. dvovladje: sovjeti in meščani. + + Lenin iz švice veli sovjetom, nato se vrne v petrograd. peljali so ga nemci, ker so upali, da revolucija v rusiji umiri vzhodno bojišče + + 4. 1917 izda Lenin aprilske teze + + 24. 10. 1917 je oktobrska revolucija nadaljevanje francoske - ni spopadov, sovjeti, organi ljudske oblasti, pa zavladajo, izstopijo iz vojne. + + sprejmejo odlok o miro, zemlji in ljudski oblasti: "zemljo tistemu, ki jo obdeluje" + + vzhodno bojišče propade, rusijo revoluciji izčrpata + + 3. 3. 1918 mirovna pogodba v brest litovsku: lev trotski (leninova desna roka). mirovni pogoji so za rusijo slabi. nemčija vojno izgubi. + - soška fronta: londonski pakt: vstop italije na stran antantnih sil in ultimat. fronta je od jadranskega morja do tromeje s švico. + + visokogorsko bojevanje, 1915-1916 II. ofenziva, IT zasede gorico in nekaj obmejnih krajev + + 24. 10. 1917: čudež pri kobaridu: italijani poraženi vse do reke piave, popolnega zloma italijo rešita FR in VB. fronta ostane, IT do konca vojne ni zmožna + + voranc: doberdob - slovenskih fantov grob, matičič: izgubljeni v viharju +* konec vojne + - 6. 4. 1917 napove ZDA vojno nemčiji. ZDA že ves čas podpira antanto, ZDAju evropa dolguje, centralna zmaga bi pomenila odpis vseh teh dolgov. + - do poletja 1918 je v evropi 1,5e6 ameriških vojakov + - po štirih letih je vojne konec. po uspehu na zahodni fronti se 1. 1918 zgodi poskus socialistične revolucije po vzoru oktobrske + - 1816 je umrl franc jožef, ki je vladal of 1848, vojakom so smrt vladarja prikrivali, upor vojakov + - bolgarija 9. 1918 popdpiše premirje, osmansko cesarstvo 10. 1918, avstroogrska 3. 11. 1918, nemčija 11. 11. 1918. KONEC VOJNE + - 1. 1918 je ameriški predsednik willson, meščanski demokrat, izdal svojo vizijo v 14. točkah - willsonova vizija + + miroljubno reševanje problemov, razorožitev, javna diplomacija namesto tajnih pogodb, ključno: pravica do samoodločanja naroda. willson NI ponovno izvoljen. + + predlaga tudi društvo narodov na podlagi 14. točke, amerika vanj ne vstopi, temveč sledi politiki izolacionizma ZDA|EUR po monrojevi doktrini. nevmešavanje. + - 18. 1. 1919: pariška mirovna konferenca, pričakovali so kratko vojno. + - TANK: prvi ga 1916 uporabijo britanci, letalstvo: izvidništvo, strojnice, bombe, mornarica, topništvo, nemška podmornica, iperit - klorovodik, izgubljena generacija + + drugi in zadnji test ==================== |